O podatkih

Vsi podatki so iz uradnih dokumentov občin. Viri so navedeni na dnu strani vsake občine in projekta, s čimer zagotavljamo integriteto podatkov.

Kako izračunamo zneske in stanje

Naša metodologija: pravila, po katerih iz dokumentov izračunamo zneske, stanje projektov in neskladja. Enaka so za vse občine. Pri vsakem projektu so prikazani tudi zneski iz dokumentov, na katerih izračun temelji (načrt in poraba po letih), viri pa so navedeni na dnu strani.

Zneski

• Vrednost projekta je stolpec »skupaj« v NRP 2026–2029, ki vključuje tudi porabo pred letom 2026. Če projekta v tem NRP ni več, je njegova vrednost vse, kar je bilo zanj porabljeno po zaključnih računih. Če zaključni računi izkazujejo več porabe, kot jo NRP navaja pred letom 2026, je vrednost poraba po zaključnih računih in vse, kar je načrtovano od 2026 dalje.
• Porabljeno v letu je realizacija projekta v zaključnem računu tega leta. Za leto 2026 je to realizacija do 30. 6. 2026, kjer jo občina objavi. Pri občinah, katerih zaključnih računov še nismo prebrali, porabe po letih ne prikazujemo; poraba pred 2026, kot jo navaja NRP, je pri projektu izpisana pod tem imenom.
• Načrtovano za leta od 2026 dalje so zneski po letih iz NRP 2026–2029; od zneska za 2026 odštejemo, kar je bilo porabljeno do 30. 6. 2026. Za pretekla leta je načrtovano zadnji veljavni plan tistega leta (po zadnjem rebalansu), kot ga navaja zaključni račun.
• Realizacija je porabljeno, deljeno z načrtovanim v istem letu.
• Financiranje je iz virov, ki jih NRP navaja pri projektu, združenih v lastna sredstva občine, državo, EU, partnerje in drugo. Kjer občina denar EU vodi kot transfer iz državnega proračuna in ga v imenu vira označi kot EU, je štet pod EU, sicer pod državo.
• Projekt v različnih dokumentih in letih povežemo po šifri NRP, ne po imenu.

Stanje projekta

Občine stanja projektov ne objavljajo, zato ga določimo iz zneskov po teh pravilih:

• Načrtovan: do konca 2025 ni bilo porabe, sredstva so načrtovana od 2026 dalje.
• V izvajanju: poraba pred 2026 in še načrtovana sredstva od 2026 dalje, ali poraba v letu 2026.
• Zaključen po načrtu: poraba pred 2026, od 2026 dalje pa ni načrtovanih sredstev.
• Brez sredstev: projekt je v NRP, a so vsi zneski 0 €.
• Za projekt, ki ga v NRP 2026–2029 ni več: verjetno zaključen, če je bilo v zadnjem letu, ko je v zaključnem računu, porabljenega vsaj 95 % veljavnega plana; verjetno opuščen, če zanj v vsaj dveh zaključnih računih ni bilo porabe; sicer status ni znan.
• Če uradni dokument (npr. obrazložitev zaključnega računa) izrecno navaja, da je projekt zaključen, upoštevamo to in pri projektu navedemo, kaj dokument pravi.

Neskladja v dokumentih

Pri projektu so izpisana, kadar:

• je bilo v letu porabljenega več kot 10 % (in vsaj 1.000 €) nad veljavnim planom tega leta;
• je bilo v prvem polletju 2026 porabljenega več, kot je za vse leto 2026 načrtovano (z enakima pragoma);
• po NRP do leta 2026 za projekt ni bilo porabe, zaključni računi pa zanj izkazujejo porabo;
• je rebalans znesek za leto 2026 povečal ali zmanjšal vsaj za petkrat (in vsaj za 10.000 €);
• poraba matičnega projekta v zaključnem računu presega vsoto njegovih podprojektov.

Pri vsakem neskladju navedemo oba zneska in stran dokumenta, kjer je vsak natisnjen. Razloga za razliko ne ugibamo, ker ga dokumenti ne povedo.

Kako zagotavljamo integriteto podatkov

1. 1. Hranimo točno tisto datoteko, ki jo je objavila občina.

   Zapišemo, od kod in kdaj je, in njen »prstni odtis« (hash). Če bi se datoteka kasneje spremenila, bi to vedeli.
   Za vsak dokument v seznamu virov zapišemo spletni naslov, datum prenosa, velikost in prstni odtis SHA-256.

2. 2. Zneske iz dokumentov preberemo samodejno, ne ročno.

   Tako ni tipkarskih napak, pri vsakem znesku pa ostane zapisano, iz katerega dokumenta in strani je.
   Tabele NRP, zaključnih računov in rebalansov program razbere iz PDF-jev (pri nekaterih občinah iz preglednic). Pri vsakem znesku hranimo dokument in stran. Kjer je sprejeta različica dokumenta objavljena le kot sken, jo s prepoznavo besedila primerjamo z berljivim osnutkom.

3. 3. Seštevke primerjamo s seštevki v dokumentu.

   Občina v dokumentu natisne tudi skupni znesek. Ko se naš seštevek z njim ujema, vemo, da smo prebrali vse vrstice.
   Vsota projektov za vsak stolpec (npr. veljavni plan, realizacija) se primerja z vrstico »skupaj«, ki jo navaja dokument. Od 1716 takih primerjav se jih 1382 ujema na evro natančno. Razlike do nekaj evrov nastanejo, ker dokumenti zaokrožajo na cele evre; večje so izpisane pri občini, pod »Preverjanje seštevkov«.

4. 4. Podatke pregledamo tudi ročno.

   Preverimo seštevke in ali so zneski smiselni. Podrobneje pregledamo podatke iz drugih virov, na primer lokacije projektov in pogodbe z izvajalci.
   Česar zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo točno določiti, je pri projektu zapisano kot odprto vprašanje.

5. 5. Lokacijo projekta določimo iz dokumentov.

   Kraj je pomoč pri iskanju na zemljevidu. Zneski so vedno iz dokumentov, ne glede na to, kje je točka.
   Kraj večine projektov razberemo iz imena projekta, ko to vsebuje ime naselja ali ulice, po stalnih pravilih. Pri 1579 projektih smo kraj poiskali v drugih virih, npr. v obrazložitvah. Iz portala javnih naročil je dodanih 21 pogodb.

Česa podatki ne povedo

• Na zemljevidu so naložbe, ne vsa poraba občine (npr. ne plače in tekoči stroški).
• Načrti se spreminjajo: NRP ni obljuba, ampak trenutni načrt.
• Občine dokumente pišejo različno, zato niso vse podrobnosti povsod enake.
• Zemljevid še ne zajema vseh 212 občin.

Viri po vrstah

• Zaključni računi (kaj je bilo res porabljeno)361
• Načrti razvojnih programov193
• Proračuni in rebalansi116
• Obrazložitve proračunov116
• Zapisniki in gradiva sej občinskih svetov87
• Drugo34

Meje občin, naselij in ulice: © Geodetska uprava RS (CC BY 4.0). Podlaga zemljevida: OpenFreeMap, © OpenStreetMap.

Ste našli napako?

Sporočite nam napako ali nam pošljite dokument, ki ga še nimamo. Gumb za sporočilo je tudi pri vsaki občini in projektu.

Pogosta vprašanja