Ravnanje z odpadki

Kako je določeno stanje

Načrtovan. Do konca 2025 ni bilo porabe, sredstva so načrtovana od 2026 dalje (pred 2026: 0 €; od 2026 dalje: 5.903.739 €).

Opis

Rekonstrukcija in nadgradnja objektov ter naprav za zbiranje in ravnanje z odpadki so del programa, ki vključuje vse naloge, povezane z najemom javne infrastrukture in izvajanjem gospodarskih javnih služb za zbiranje in ravnanje z odpadki, ki jih izvaja podjetje Simbio d. o. o. A.2) Nova infrastruktura za leto 2026 1. Odlagališče RCERO 373 1.1. Nadgradnja sistema odplinjevanja odlagališča RCERO Pri odlaganju odpadkov je s polnjenjem odlagalnih polj potrebno sproti nadgrajevati tudi sistem odplinjevanja, ki obsega dvig jeklenih plinskih sond ter medsebojno povezovanje le-teh na aktivnem delu odlagališča. V primeru dotrajanosti ali poškodb je potrebno obstoječe jeklene sonde odkopati in zamenjati z novimi. 1.2. Nadvišanje čelnega nasipa na IV. etaži odlagališča RCERO - III faza V letu 2025 je bil dograjen čelni nasip III. etaže odlagališča na vzhodnem delu ter izvedeni dve fazi nadvišanja čelnega nasipa po celotni dolžini. S predvideno zapolnitvijo četrte etaže bo predvidoma v letu 2026 potrebno čelni nasip nadvišati s III fazo. Nasip iz zemeljskega materiala se zgradi v dolžini cca. 280 m. Sočasno z gradnjo nasipa se uredi tudi tesnjenje čelnega nasipa. 1.3. Ureditev odvodnjavanja meteornih vod z odlagališča S polnjenjem odlagališča se povečuje tudi površina odlagalnih polj in s tem izpostavljenost odlagališča padavinam. Z večanjem teh površin pa se povečuje tudi količina odpadnih vod z odlagališča, ki obremenjujejo interno čistilno napravo ter v nadaljevanju javni kanalizacijski sistem. Predvideno je prekrivanje neaktivnih odlagalnih polj z neprepustno folijo in odvajanje tako zajetih čistih meteornih vod. Na ta način se bo zmanjšala količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javni kanalizacijski sistem ter s tem povezani stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. Pomemben vidik predstavljajo tudi omejitve izpusta količin vode v javni kanalizacijski sistem s strani upravljalca, saj smo količinsko že na zgornji meji dovoljenega. 1.4. Zamenjava analizatorske postaje na črpališču deponijskega plina Obstoječa analizatorska postaja na prvotnem črpališču deponijskega plina je bila dobavljena in vgrajena v letu 2002, ko se je deponijski plin pričel izkoriščati za proizvodnjo električne energije. Ker oprema deluje 24 ur dnevno in je v funkciji že 23 let, so določene komponente izrabljene do te mere, da kalibracija analizatorjev ni več mogoča. Obnovitev obstoječe analizatorske postaje z vidika ekonomičnosti ter zanesljivosti ni smotrna, poleg tega pa plinska elektrarna za optimalno delovanje potrebuje zelo natančne podatke o trenutni sestavi deponijskega plina, ki jih z obstoječo analizatorsko postajo ni več možno zagotavljati. 2. Nadgradnja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod RCERO 2.1. Dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod Zaradi izpostavljenosti agresivnim razmeram (kisline, izcedne vode…) je življenjska doba elementov na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda relativno kratka. Zato so načrtovane manjše dograditve in zamenjave dotrajane opreme tako na sistemu odvajanja odpadnih vod kot tudi na obeh čistilnih napravah (črpalke, ventili, zasuni...). Predvidena je tudi ureditev in prevezava črpalnih jaškov za črpanje koncentrata na deponijo – zmanjšanje hidrodinamičnih uporov na cevnih povezavah. 3. MBO in kompostarna ter skupna infrastruktura 3.1. Nadstrešnica nad skladiščem trdnih gorljivih odpadkov Na osnovi zahtev veljavne zakonodaje je bilo v letu 2024 zgrajeno skladišče gorljivih odpadkov na prostem. Zgrajeno je v obliki betonskega platoja s požarnimi stenami ter odvajanjem odpadnih vod preko zadrževalnega bazena najprej na interno čistilno napravo nato pa se vode odvedejo v 2 javno kanalizacijsko omrežje. Skupna površina skladišča znaša cca. 4.000 m . Ob povprečni letni 2 3 količini padavin 1.100 l/m znaša količina odpadnih vod iz skladišča cca. 4.400 m . Z izgradnjo nadstrešnice se pomembno zmanjša količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje in s tem stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. Že v osnovi je bil projekt predviden v dveh fazah, najprej kot nepokrito skladišče, v drugi fazi pa je bila predvidena postavitev nadstrešnice. 3.2. Fotonapetostna elektrarna SE RCERO IV Z namenom čim večje samooskrbe z električno energijo bomo nadstrešnico nad skladiščem gorljivih odpadkov uporabili za namestitev fotonapetostne elektrarne in s tem za proizvodnjo 374 električne energije. Na voljo bo cca. 4.000 m površin za napravo z nazivno močjo cca. 800 kWp. Za projekt bomo poskušali pridobiti nepovratna sredstva oziroma poiskati javni poziv, ki bo aktualen (Borzen...) 3.3. Nadgradnje in posodobitve tehnologije - Nadgradnja stiskalnice / V tehnologiji mehansko biološke obdelave, se za stiskanje lahke frakcije v stiskalne kontejnerje uporabljata dve vijačni stiskalnici, kateri sta ključni pri procesu mehansko biološke obdelave odpadkov, saj se vsa lahka frakcija, ki je namenjena na sežig v toplarno transportira oziroma stiska s pomočjo le-teh. Stiskalnici imata vgrajena polža z ležaji, ki sta dotrajana, kar povzroča pogoste zamašitve stiskalnic in posledično več urne zastoje obratovanja. Z nadgradnjo obeh stiskalnic z novejšimi polži in zmogljivejšimi ležaji bomo bistveno zmanjšali zastoje in obseg potrebnega vzdrževanja. - Nadgradnja finega mlina Komet 2800 / V mehansko biološki obdelavi se za mletje gorljive frakcije uporablja mlin Lindner Komet 2800Hp. Odpadki se v mlin dozirajo preko vsipnega lijaka, ki predstavlja »ozko grlo« v procesu priprave gorljive frakcije. Z nadgradnjo mlina (zamenjavo vsipnega lijaka), bomo preprečili zastoje zaradi zamašitev in s tem povečali količino dnevno obdelanih odpadkov v fini rafinaciji. - Nadgradnja trgalca vreč Matthiessen / V sklopu tehnološkega obrata sortirnice je trgalec vreč namenjen odpiranju vreč z odpadki ter enakomernemu doziranju frakcij na tehnološko linijo sortiranja. Zaradi spremembe strukture embalažnih materialov je za nemoteno obratovanje potrebno nadgraditi rezalni boben z bolj vzdržljivimi komponentami iz ustreznega materiala. - Nadgradnja optičnih separatorjev / Najpomembnejše komponente tehnološke linije za sortiranje odpadne embalaže so optični separatorji, ki strojno izločajo posamezne embalažne materiale. Zaradi prilagajanja spremembam v sestavi in materialih odpadne embalaže se z namenom optimiziranja rezultatov izločanja različnih embalažnih materialov separatorji nadgradijo z izboljšano enoto optičnega bralca. - Kompenzacija jalove energije in harmonskih komponent na električnem omrežju RCERO / Pri obratovanju električnih naprav se znotraj električnega omrežja centra pojavlja jalova energija. Ta povečuje tokove v omrežju, kar povzroča večje izgube v kablih in transformatorjih. Zaradi tega mora biti električno omrežje dimenzionirano za navidezno moč, kar pomeni, da jalova energija zaseda del kapacitete, ki bi jo sicer lahko uporabili za delovno energijo hkrati pa elektro distributer zaračunava stroške porabe jalove energije. Količino jalove energije se lahko omeji z učinkovito kompenzacijo. Obstoječe kompenzacijske naprave zaradi dotrajanosti ne opravljajo več svoje funkcije zato se nadomestijo z novo napravo, ki bo pokrivala celotno omrežje centra k tej pa dodati še aktivni harmonski filter. S tem bomo znižali mesečne stroške električne energije, delovanje obstoječih naprav bo manj podvrženo izpadom, defektom ter potrebi po zamenjavi komponent, kar bo tudi zmanjšalo količino zastojev in stroške vzdrževanja. 3.4. Mobilna oprema Nadgradnja mobilnega drobilca Doppstadt DW 2268 (drobilna enota z noži) Za obdelavo kosovnih odpadkov se med drugim uporablja tudi mobilni drobilec Doppstadt DW2268. Kljub rednemu vzdrževanju je drobilna enota povsem dotrajana in potrebna zamenjave. Z novo drobilno enoto s povečanim številom nožev bomo povečali količino dnevno zmletih odpadkov, hkrati pa zmanjšali obseg zastojev zaradi okvar, ki nastajajo obstoječem modelu drobilnega sklopa. Stiskalni kontejnerji za prevoz preostanka po sortiranju (10 kom) / Pri izvajanju procesov obdelave odpadkov v sortirnici se za transport preostanka odpadkov po sortiranju do mehansko biološke 3 obdelave uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca32 m ). Z namenom optimizacije tako mehansko – biološke obdelave odpadkov kot tudi same logistike je potrebna nabava dodatnih zabojnikov saj obstoječi ne zadostujejo več. Stiskalni kontejnerji za prevoz lahke frakcije (4 kom) / Za transport lahke frakcijo do Toplarne 3 Celje se uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca 32 m ). Najstarejši kontejnerji, ki so v uporabi od začetka obratovanja MBO so dotrajani do te mere, da popravilo ni več smiselno zato je potrebna 375 nabava novih. 4. Rezervirana sredstva za ostalo skupno infrastrukturo V okviru te točke plana vsako leto izvedemo manjše investicije na podlagi nujnosti in potreb, ki jih vedno ni mogoče v naprej predvideti, pomenijo pa nujno odpravo nepredvidenih zastojev v obratovanju. Že znana bodoča vlaganja so: 4.1. Nadgradnja nadzorno-informacijskega sistema RCERO Zaradi dograditev tehnologije, novih zahtev zakonodaje ali drugih potreb je potrebno obstoječi nadzorno informacijski sistem stalno posodabljati in dograjevati z novimi funkcionalnostmi. 4.2. Obnovitev bakle za sežig deponijskega plina Bakla za sežig deponijskega plina je dotrajana. Ker se nahaja na lokaciji t.i. eksplozijskega območja, jo je potrebno zaradi varnosti in v povezavi z obveznim periodičnim pregledom EX opreme čimprej zamenjati. Dotrajanost se najbolj kaže pri poškodovani termični izolaciji in puščajočem gorilniku. Izvedba menjave zgolj dotrajanih delov - menjava izolacije in menjava gorilnika ni mogoča, saj so obstoječe komponente gorilnika stare, zvezdaste izvedbe, ki se zaradi emisijskih zahtev ne uporablja več in tudi ni več dobavljiv. Zaradi vsega navedenega je zgorevalno komoro z gorilnikom potrebno nujno menjati 5. Dokumentacija 5.1. Izgradnja objekta za mehansko obdelavo odpadkov – dokumentacija 5.2. Dokumentacija o urejanju prostora za območje RCERO (novo odlagališče, objekt za obdelavo kosovnih odpadkov, investicijska dokumentacija) - potrebna investicijska dokumentacija A.2) Nova infrastruktura za leto 2027 1. Odlagališče RCERO 1.1. Nadgradnja sistema odplinjevanja odlagališča RCERO Pri odlaganju odpadkov je z višanjem nivoja odlagalnih polj potrebno sproti nadgrajevati tudi sistem odplinjevanja, ki obsega dvig jeklenih plinskih sond ter medsebojno povezovanje le-teh na aktivnem delu odlagališča. V primeru dotrajanosti ali poškodb je potrebno obstoječe jeklene sonde odkopati in zamenjati z novimi. 1.2. Ureditev odvodnjavanja meteornih vod z odlagališča S polnjenjem odlagališča se povečuje tudi površina odlagalnih polj in s tem izpostavljenost odlagališča padavinam. Z večanjem teh površin pa se povečuje tudi količina odpadnih vod z odlagališča, ki obremenjujejo interno čistilno napravo ter v nadaljevanju javni kanalizacijski sistem. Predvideno je prekrivanje neaktivnih odlagalnih polj z neprepustno folijo in odvajanje tako zajetih čistih meteornih vod. Na ta način se bo zmanjšala količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javni kanalizacijski sitem ter s tem povezani stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. 2. Nadgradnja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod RCERO 2.1. Dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod Zaradi izpostavljenosti agresivnim razmeram (kisline, izcedne vode…) je življenjska doba elementov na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda relativno kratka. Zato so načrtovane manjše dograditve in zamenjave dotrajane opreme tako na sistemu odvajanja odpadnih vod kot tudi na obeh čistilnih napravah (črpalke, ventili, zasuni...). Predvidena je tudi ureditev in prevezava črpalnih jaškov za črpanje koncentrata na deponijo – zmanjšanje hidrodinamičnih uporov na cevnih povezavah. 2.2. Posodobitev čistilne naprave reverzna osmoza (RO) V letu 2027 je predviden iztek življenjske dobe membranskih modulov čistilne naprave RO. Module sestavljajo plastični diski in membrane, skozi katere se pod visokim tlakom (20-50 bar) filtrira 376 odpadna voda. Zaradi onesnaženosti in agresivnosti medija, se membrane postopoma poškodujejo in zamašijo, diski pa zaradi otrdelosti plastike in neprestane izpostavljenosti visokim tlakom pričnejo pokati. Zato je za zagotavljanje učinkovitega delovanja čistilne naprave potrebna menjava diskov in membran. 3. MBO in kompostarna ter skupna infrastruktura 3.1. Sistem za čiščenje odpadnih plinov kompostarne Zaradi strožjih zahtev, ki jih nalaga veljavna zakonodaja in uskladitev obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja z BAT, predvsem glede emisij vonjav in TOC, je potrebno v kompostarni nadgraditi sistem čiščenja odpadnih plinov. Trenutno se v kompostarni za čiščenje zraka uporablja izključno biofilter. Monitoring odpadnih plinov kaže na bistveno preseganje mejnih vrednosti vonja. Za doseganje zahtevanih vrednosti parametrov se predvidi mokri pralnik odpadnih plinov. 3.2. Nadgradnje in posodobitve tehnologije - Predelava transportnega traku 6600 (MBO) / Zaradi pogostih zastojev je potrebna predelava transportnega traku za transport odpadkov izpod rotacijskega bobnastega sita v grobi rafinaciji MBO. Trak je zaradi postavitve in velike hitrosti (13m/s) zelo obremenjen in izpostavljen poškodbam. Predelava obsega spremembo naklona traku ter zamenjavo transportne gume, s čimer bi zmanjšali število zastojev in skrajšali čas popravila ter tako pocenili vzdrževanje traku. - Posodobitev krmilja mostnega dvigala kompostarne BC 01 / Obstoječa oprema deluje od zagona naprave leta 2009. Zaradi dotrajanosti in nedobavljivosti identičnih komponent se zamenja močnostna in krmilna oprema ter senzorika. Zamenjati je potrebno frekvenčni pretvornik žerjava BC-01 in nadgraditi pripadajočo PLK opremo. Zaradi nekompatibilnosti z novo opremo se izdela tudi nova aplikativna programska oprema. Demontirana oprema bo služila kot nadomestni deli v primeru okvare žerjavov BC-02 in BC-03. - Nadgradnja optičnih separatorjev / Najpomembnejše komponente tehnološke linije za sortiranje odpadne embalaže so optični separatorji, ki strojno izločajo posamezne embalažne materiale. Zaradi prilagajanja spremembam v sestavi in materialih odpadne embalaže se z namenom optimiziranja rezultatov izločanja različnih embalažnih materialov separatorji nadgradijo z izboljšano enoto optičnega bralca. 3.3. Mobilna oprema - Čelni nakladalec (10 t) / Obstoječi čelni nakladalec, ki se uporablja za naklad odpadkov v sortirnici ter drugo manipulacijo z odpadki je dotrajan (15.500 delovnih ur) kar povzroča visoke stroške vzdrževanja in zastoje v obratovanju sortirnice. Za zagotovitev nemotenega obratovanja sortirnice in ostalih tehnoloških procesov se nabavi nov nakladalec. - Čelni nakladalec (15 t) / Obstoječi čelni nakladalec, ki se uporablja pri manipulaciji odpadkov na odlagališču, razkladu salonitnih plošč, urejanju azbestnega polja, polnjenju plinskih sond s peskom, urejanju cest in odlagalnega polja je star 11 let in ima 20.000 delovnih ur. Zaradi dotrajanosti nesorazmerno naraščajo stroški vzdrževanja. Za zagotovitev nemotenega obratovanja odlagališča se obstoječi stroj zamenjati z novim. - Mobilni drobilec / Del tehnologije obdelave kosovnih odpadkov je tudi mobilni grobi drobilec. V uporabi sta dva drobilca, od katerih je drobilec Doppstadt DW 3060 letnik 2011. Stroj je iztrošen z visokimi stroški vzdrževanja, zato je za potrebe obdelave vedno večjih količin kosovnih odpadkov potrebna nabava novega mobilnega drobilca. Z obstoječim mlinom trenutnih kapacitet ne zmoremo več učinkovito obdelovati, vedno večkrat prihaja tudi do povečane obrabe in posledičnih okvar obstoječih mlinov. Zato se načrtuje nakup novega z večjo močjo in večjim drobilnim rotorjem ter robustnim podvozjem za premikanje po deponij. - Tovorno vozilo (2x) / Za transport odpadkov tako znotraj centra kot tudi transporta gorljive frakcije do toplarne se uporabljata dve tovorni vozili. Vozili sta letnik 2017 in obratujeta na dve izmeni. Zaradi starosti in obremenjenosti se na vozilih pogosto pojavljajo okvare, ki negativno vplivajo na celoten proces obdelave odpadkov. Predvidena je nabava novega vozila. - Stiskalni kontejnerji za prevoz lahke frakcije (4 kom) / Za transport lahke frakcijo do Toplarne 377 Celje se uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca32 m ). Najstarejši kontejnerji, ki so v uporabi od začetka obratovanja MBO so dotrajani do te mere, da popravilo ni več smiselno zato je potrebna nabava novih. 4. Rezervirana sredstva za ostalo skupno infrastrukturo V okviru te točke plana vsako leto izvedemo manjše investicije na podlagi nujnosti in potreb, ki jih vedno ni mogoče v naprej predvideti, pomenijo pa nujno odpravo nepredvidenih zastojev v obratovanju. Že znana bodoča vlaganja so: 4.1. Nadgradnja nadzorno-informacijskega sistema RCERO Zaradi dograditev tehnologije, novih zahtev zakonodaje ali drugih potreb je potrebno obstoječi nadzorno informacijski sistem stalno posodabljati in dograjevati z novimi funkcionalnostmi. 5. Dokumentacija 5.1. Dokumentacija o urejanju prostora za območje RCERO (novo odlagališče, objekt za obdelavo kosovnih odpadkov, investicijska dokumentacija) B.1) Stara infrastruktura za leto 2026 1. Infrastruktura izven RCERO Podzemne/nadzemne zbiralnice, ZC in ekološki otoki, namestitev in izgradnja infrastrukture za izvajanje javnih služb zbiranja in obdelave odpadkov, Cesta v RCERO – Krožišče Toper, odkupi zemljišč v območju RCERO / MOC bo v letu 2026 pristopila k umestitvi podzemnic v Gosposki ulici (nabava opreme ter izvedba potrebnih gradbenih del). Za umestitev nadzemnih zbiralnic na prevzemnih mestih, ki jih bomo uskladili z MOC, bomo izvedli potrebna gradbena dela. Izvajali bomo tudi rekonstrukcijo odseka dela ceste v RCERO, in sicer ureditev krožišča pri mostu čez Voglajno pri Topru. Območje RCERO ima relativno veliko vplivno območje na sosednje parcele. V primeru ugodne ponudbe prodajalca zemljišča v vplivnem območju, bomo pristopili k odkupu zemljišča v skladu s prioritetami okoljevarstvenega dovoljenja in obnovitvenih ter razširitvenih investicij. 2. Odlagališče Bukovžlak Odlagalno polje za azbestne odpadke (12 občin) / Na delu odlagališča Bukovžlak je urejeno odlagalno polje za gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest. Sedaj aktivno odlagalno polje bo zapolnjeno predvidoma ob koncu leta 2025, zato se za zagotovitev dodatnega odlagalnega prostora zgradi obodni nasip na vzhodni in južni strani odlagalnega polja. B.2) Stara infrastruktura za leto 2027 1. Infrastruktura izven RCERO Podzemne/nadzemne zbiralnice, ZC in ekološki otoki, namestitev in izgradnja infrastrukture za izvajanje javnih služb zbiranja in obdelave odpadkov, Cesta »A« v Ekonomsko poslovni coni Trnovlje – jug, odkupi zemljišč v območju RCERO Za umestitev nadzemnih zbiralnic na prevzemnih mestih, ki jih bomo uskladili z MOC, bomo izvedli potrebna gradbena dela. Izvajali bomo tudi izgradnjo ene izmed cest v RCERO, in sicer Ceste »A«, ki je del Ekonomsko poslovne cone Trnovlje – jug. Območje RCERO ima relativno veliko vplivno območje na sosednje parcele. V primeru ugodne ponudbe prodajalca zemljišča v vplivnem območju, bomo pristopili k odkupu zemljišča v skladu s prioritetami okoljevarstvenega dovoljenja in obnovitvenih ter razširitvenih investicij. 2. Odlagališče Bukovžlak 378 Nadgradnja odplinjevalnega sistema / Predvidena je nadgradnja sistema odplinjevanja, ki obsega podaljševanje vertikalnih cevi na plinjakih, ponovno povezovanje le-teh na obstoječi sistem odplinjevanja ter vgradnjo dodatnih izločevalnikov kondenzata. Stanje: V pripravi. (Obrazložitev: Rebalans proračuna 2026 (1) – obrazložitev NRP, str. 373)

Rekonstrukcija in nadgradnja objektov ter naprav za zbiranje in ravnanje z odpadki so del programa, ki vključuje vse naloge, povezane z najemom javne infrastrukture in izvajanjem gospodarskih javnih služb za zbiranje in ravnanje z odpadki, ki jih izvaja podjetje Simbio d. o. o. A.2) Nova infrastruktura za leto 2026 1. Odlagališče RCERO 1.1. Nadgradnja sistema odplinjevanja odlagališča RCERO Pri odlaganju odpadkov je s polnjenjem odlagalnih polj potrebno sproti nadgrajevati tudi sistem odplinjevanja, ki obsega dvig jeklenih plinskih sond ter medsebojno povezovanje le-teh na aktivnem delu odlagališča. V primeru dotrajanosti ali poškodb je potrebno obstoječe jeklene sonde odkopati in zamenjati z novimi. 1.2. Nadvišanje čelnega nasipa na IV. etaži odlagališča RCERO - III faza V letu 2025 je bil dograjen čelni nasip III. etaže odlagališča na vzhodnem delu ter izvedeni dve fazi nadvišanja čelnega nasipa po celotni dolžini. S predvideno zapolnitvijo četrte etaže bo predvidoma v letu 2026 potrebno čelni nasip nadvišati s III fazo. Nasip iz zemeljskega materiala se zgradi v dolžini cca. 280 m. Sočasno z gradnjo nasipa se uredi tudi tesnjenje čelnega nasipa. 1.3. Ureditev odvodnjavanja meteornih vod z odlagališča S polnjenjem odlagališča se povečuje tudi površina odlagalnih polj in s tem izpostavljenost odlagališča padavinam. Z večanjem teh površin pa se povečuje tudi količina odpadnih vod z odlagališča, ki obremenjujejo interno čistilno napravo ter v nadaljevanju javni kanalizacijski sistem. Predvideno je prekrivanje neaktivnih odlagalnih polj z neprepustno folijo in odvajanje 361 tako zajetih čistih meteornih vod. Na ta način se bo zmanjšala količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javni kanalizacijski sistem ter s tem povezani stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. Pomemben vidik predstavljajo tudi omejitve izpusta količin vode v javni kanalizacijski sistem s strani upravljalca, saj smo količinsko že na zgornji meji dovoljenega. 1.4. Zamenjava analizatorske postaje na črpališču deponijskega plina Obstoječa analizatorska postaja na prvotnem črpališču deponijskega plina je bila dobavljena in vgrajena v letu 2002, ko se je deponijski plin pričel izkoriščati za proizvodnjo električne energije. Ker oprema deluje 24 ur dnevno in je v funkciji že 23 let, so določene komponente izrabljene do te mere, da kalibracija analizatorjev ni več mogoča. Obnovitev obstoječe analizatorske postaje z vidika ekonomičnosti ter zanesljivosti ni smotrna, poleg tega pa plinska elektrarna za optimalno delovanje potrebuje zelo natančne podatke o trenutni sestavi deponijskega plina, ki jih z obstoječo analizatorsko postajo ni več možno zagotavljati. 2. Nadgradnja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod RCERO 2.1. Dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod Zaradi izpostavljenosti agresivnim razmeram (kisline, izcedne vode…) je življenjska doba elementov na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda relativno kratka. Zato so načrtovane manjše dograditve in zamenjave dotrajane opreme tako na sistemu odvajanja odpadnih vod kot tudi na obeh čistilnih napravah (črpalke, ventili, zasuni...). Predvidena je tudi ureditev in prevezava črpalnih jaškov za črpanje koncentrata na deponijo – zmanjšanje hidrodinamičnih uporov na cevnih povezavah. 3. MBO in kompostarna ter skupna infrastruktura 3.1. Nadstrešnica nad skladiščem trdnih gorljivih odpadkov Na osnovi zahtev veljavne zakonodaje je bilo v letu 2024 zgrajeno skladišče gorljivih odpadkov na prostem. Zgrajeno je v obliki betonskega platoja s požarnimi stenami ter odvajanjem odpadnih vod preko zadrževalnega bazena najprej na interno čistilno napravo nato pa se vode odvedejo v 2 javno kanalizacijsko omrežje. Skupna površina skladišča znaša cca. 4.000 m . Ob povprečni letni 2 3 količini padavin 1.100 l/m znaša količina odpadnih vod iz skladišča cca. 4.400 m . Z izgradnjo nadstrešnice se pomembno zmanjša količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje in s tem stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. Že v osnovi je bil projekt predviden v dveh fazah, najprej kot nepokrito skladišče, v drugi fazi pa je bila predvidena postavitev nadstrešnice. 3.2. Fotonapetostna elektrarna SE RCERO IV Z namenom čim večje samooskrbe z električno energijo bomo nadstrešnico nad skladiščem gorljivih odpadkov uporabili za namestitev fotonapetostne elektrarne in s tem za proizvodnjo 2 električne energije. Na voljo bo cca. 4.000 m površin za napravo z nazivno močjo cca. 800 kWp. Za projekt bomo poskušali pridobiti nepovratna sredstva oziroma poiskati javni poziv, ki bo aktualen (Borzen...) 3.3. Nadgradnje in posodobitve tehnologije - Nadgradnja stiskalnice / V tehnologiji mehansko biološke obdelave, se za stiskanje lahke frakcije v stiskalne kontejnerje uporabljata dve vijačni stiskalnici, kateri sta ključni pri procesu mehansko biološke obdelave odpadkov, saj se vsa lahka frakcija, ki je namenjena na sežig v toplarno transportira oziroma stiska s pomočjo le-teh. Stiskalnici imata vgrajena polža z ležaji, ki sta dotrajana, kar povzroča pogoste zamašitve stiskalnic in posledično več urne zastoje obratovanja. Z nadgradnjo obeh stiskalnic z novejšimi polži in zmogljivejšimi ležaji bomo bistveno zmanjšali zastoje in obseg potrebnega vzdrževanja. - Nadgradnja finega mlina Komet 2800 / V mehansko biološki obdelavi se za mletje gorljive frakcije uporablja mlin Lindner Komet 2800Hp. Odpadki se v mlin dozirajo preko vsipnega lijaka, ki predstavlja »ozko grlo« v procesu priprave gorljive frakcije. Z nadgradnjo mlina (zamenjavo vsipnega lijaka), bomo preprečili zastoje zaradi zamašitev in s tem povečali količino dnevno obdelanih odpadkov v fini rafinaciji. - Nadgradnja trgalca vreč Matthiessen / V sklopu tehnološkega obrata sortirnice je trgalec vreč 362 namenjen odpiranju vreč z odpadki ter enakomernemu doziranju frakcij na tehnološko linijo sortiranja. Zaradi spremembe strukture embalažnih materialov je za nemoteno obratovanje potrebno nadgraditi rezalni boben z bolj vzdržljivimi komponentami iz ustreznega materiala. - Nadgradnja optičnih separatorjev / Najpomembnejše komponente tehnološke linije za sortiranje odpadne embalaže so optični separatorji, ki strojno izločajo posamezne embalažne materiale. Zaradi prilagajanja spremembam v sestavi in materialih odpadne embalaže se z namenom optimiziranja rezultatov izločanja različnih embalažnih materialov separatorji nadgradijo z izboljšano enoto optičnega bralca. - Kompenzacija jalove energije in harmonskih komponent na električnem omrežju RCERO / Pri obratovanju električnih naprav se znotraj električnega omrežja centra pojavlja jalova energija. Ta povečuje tokove v omrežju, kar povzroča večje izgube v kablih in transformatorjih. Zaradi tega mora biti električno omrežje dimenzionirano za navidezno moč, kar pomeni, da jalova energija zaseda del kapacitete, ki bi jo sicer lahko uporabili za delovno energijo hkrati pa elektro distributer zaračunava stroške porabe jalove energije. Količino jalove energije se lahko omeji z učinkovito kompenzacijo. Obstoječe kompenzacijske naprave zaradi dotrajanosti ne opravljajo več svoje funkcije zato se nadomestijo z novo napravo, ki bo pokrivala celotno omrežje centra k tej pa dodati še aktivni harmonski filter. S tem bomo znižali mesečne stroške električne energije, delovanje obstoječih naprav bo manj podvrženo izpadom, defektom ter potrebi po zamenjavi komponent, kar bo tudi zmanjšalo količino zastojev in stroške vzdrževanja. 3.4. Mobilna oprema Nadgradnja mobilnega drobilca Doppstadt DW 2268 (drobilna enota z noži) Za obdelavo kosovnih odpadkov se med drugim uporablja tudi mobilni drobilec Doppstadt DW2268. Kljub rednemu vzdrževanju je drobilna enota povsem dotrajana in potrebna zamenjave. Z novo drobilno enoto s povečanim številom nožev bomo povečali količino dnevno zmletih odpadkov, hkrati pa zmanjšali obseg zastojev zaradi okvar, ki nastajajo obstoječem modelu drobilnega sklopa. Stiskalni kontejnerji za prevoz preostanka po sortiranju (10 kom) / Pri izvajanju procesov obdelave odpadkov v sortirnici se za transport preostanka odpadkov po sortiranju do mehansko biološke 3 obdelave uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca32 m ). Z namenom optimizacije tako mehansko – biološke obdelave odpadkov kot tudi same logistike je potrebna nabava dodatnih zabojnikov saj obstoječi ne zadostujejo več. Stiskalni kontejnerji za prevoz lahke frakcije (4 kom) / Za transport lahke frakcijo do Toplarne 3 Celje se uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca 32 m ). Najstarejši kontejnerji, ki so v uporabi od začetka obratovanja MBO so dotrajani do te mere, da popravilo ni več smiselno zato je potrebna nabava novih. 4. Rezervirana sredstva za ostalo skupno infrastrukturo V okviru te točke plana vsako leto izvedemo manjše investicije na podlagi nujnosti in potreb, ki jih vedno ni mogoče v naprej predvideti, pomenijo pa nujno odpravo nepredvidenih zastojev v obratovanju. Že znana bodoča vlaganja so: 4.1. Nadgradnja nadzorno-informacijskega sistema RCERO Zaradi dograditev tehnologije, novih zahtev zakonodaje ali drugih potreb je potrebno obstoječi nadzorno informacijski sistem stalno posodabljati in dograjevati z novimi funkcionalnostmi. 5. Dokumentacija 5.1. Izgradnja objekta za mehansko obdelavo odpadkov – dokumentacija 5.2. Dokumentacija o urejanju prostora za območje RCERO (novo odlagališče, objekt za obdelavo kosovnih odpadkov, investicijska dokumentacija) - potrebna investicijska dokumentacija A.2) Nova infrastruktura za leto 2027 363 1. Odlagališče RCERO 1.1. Nadgradnja sistema odplinjevanja odlagališča RCERO Pri odlaganju odpadkov je z višanjem nivoja odlagalnih polj potrebno sproti nadgrajevati tudi sistem odplinjevanja, ki obsega dvig jeklenih plinskih sond ter medsebojno povezovanje le-teh na aktivnem delu odlagališča. V primeru dotrajanosti ali poškodb je potrebno obstoječe jeklene sonde odkopati in zamenjati z novimi. 1.2. Ureditev odvodnjavanja meteornih vod z odlagališča S polnjenjem odlagališča se povečuje tudi površina odlagalnih polj in s tem izpostavljenost odlagališča padavinam. Z večanjem teh površin pa se povečuje tudi količina odpadnih vod z odlagališča, ki obremenjujejo interno čistilno napravo ter v nadaljevanju javni kanalizacijski sistem. Predvideno je prekrivanje neaktivnih odlagalnih polj z neprepustno folijo in odvajanje tako zajetih čistih meteornih vod. Na ta način se bo zmanjšala količina odpadnih vod, ki se odvajajo v javni kanalizacijski sitem ter s tem povezani stroški čiščenja in odvajanja odpadnih vod. 2. Nadgradnja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod RCERO 2.1. Dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod Zaradi izpostavljenosti agresivnim razmeram (kisline, izcedne vode…) je življenjska doba elementov na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda relativno kratka. Zato so načrtovane manjše dograditve in zamenjave dotrajane opreme tako na sistemu odvajanja odpadnih vod kot tudi na obeh čistilnih napravah (črpalke, ventili, zasuni...). Predvidena je tudi ureditev in prevezava črpalnih jaškov za črpanje koncentrata na deponijo – zmanjšanje hidrodinamičnih uporov na cevnih povezavah. 2.2. Posodobitev čistilne naprave reverzna osmoza (RO) V letu 2027 je predviden iztek življenjske dobe membranskih modulov čistilne naprave RO. Module sestavljajo plastični diski in membrane, skozi katere se pod visokim tlakom (20-50 bar) filtrira odpadna voda. Zaradi onesnaženosti in agresivnosti medija, se membrane postopoma poškodujejo in zamašijo, diski pa zaradi otrdelosti plastike in neprestane izpostavljenosti visokim tlakom pričnejo pokati. Zato je za zagotavljanje učinkovitega delovanja čistilne naprave potrebna menjava diskov in membran. 3. MBO in kompostarna ter skupna infrastruktura 3.1. Sistem za čiščenje odpadnih plinov kompostarne Zaradi strožjih zahtev, ki jih nalaga veljavna zakonodaja in uskladitev obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja z BAT, predvsem glede emisij vonjav in TOC, je potrebno v kompostarni nadgraditi sistem čiščenja odpadnih plinov. Trenutno se v kompostarni za čiščenje zraka uporablja izključno biofilter. Monitoring odpadnih plinov kaže na bistveno preseganje mejnih vrednosti vonja. Za doseganje zahtevanih vrednosti parametrov se predvidi mokri pralnik odpadnih plinov. 3.2. Nadgradnje in posodobitve tehnologije - Predelava transportnega traku 6600 (MBO) / Zaradi pogostih zastojev je potrebna predelava transportnega traku za transport odpadkov izpod rotacijskega bobnastega sita v grobi rafinaciji MBO. Trak je zaradi postavitve in velike hitrosti (13m/s) zelo obremenjen in izpostavljen poškodbam. Predelava obsega spremembo naklona traku ter zamenjavo transportne gume, s čimer bi zmanjšali število zastojev in skrajšali čas popravila ter tako pocenili vzdrževanje traku. - Posodobitev krmilja mostnega dvigala kompostarne BC 01 / Obstoječa oprema deluje od zagona naprave leta 2009. Zaradi dotrajanosti in nedobavljivosti identičnih komponent se zamenja močnostna in krmilna oprema ter senzorika. Zamenjati je potrebno frekvenčni pretvornik žerjava BC-01 in nadgraditi pripadajočo PLK opremo. Zaradi nekompatibilnosti z novo opremo se izdela tudi nova aplikativna programska oprema. Demontirana oprema bo 364 služila kot nadomestni deli v primeru okvare žerjavov BC-02 in BC-03. - Nadgradnja optičnih separatorjev / Najpomembnejše komponente tehnološke linije za sortiranje odpadne embalaže so optični separatorji, ki strojno izločajo posamezne embalažne materiale. Zaradi prilagajanja spremembam v sestavi in materialih odpadne embalaže se z namenom optimiziranja rezultatov izločanja različnih embalažnih materialov separatorji nadgradijo z izboljšano enoto optičnega bralca. 3.3. Mobilna oprema - Čelni nakladalec (10 t) / Obstoječi čelni nakladalec, ki se uporablja za naklad odpadkov v sortirnici ter drugo manipulacijo z odpadki je dotrajan (15.500 delovnih ur) kar povzroča visoke stroške vzdrževanja in zastoje v obratovanju sortirnice. Za zagotovitev nemotenega obratovanja sortirnice in ostalih tehnoloških procesov se nabavi nov nakladalec. - Čelni nakladalec (15 t) / Obstoječi čelni nakladalec, ki se uporablja pri manipulaciji odpadkov na odlagališču, razkladu salonitnih plošč, urejanju azbestnega polja, polnjenju plinskih sond s peskom, urejanju cest in odlagalnega polja je star 11 let in ima 20.000 delovnih ur. Zaradi dotrajanosti nesorazmerno naraščajo stroški vzdrževanja. Za zagotovitev nemotenega obratovanja odlagališča se obstoječi stroj zamenjati z novim. - Mobilni drobilec / Del tehnologije obdelave kosovnih odpadkov je tudi mobilni grobi drobilec. V uporabi sta dva drobilca, od katerih je drobilec Doppstadt DW 3060 letnik 2011. Stroj je iztrošen z visokimi stroški vzdrževanja, zato je za potrebe obdelave vedno večjih količin kosovnih odpadkov potrebna nabava novega mobilnega drobilca. Z obstoječim mlinom trenutnih kapacitet ne zmoremo več učinkovito obdelovati, vedno večkrat prihaja tudi do povečane obrabe in posledičnih okvar obstoječih mlinov. Zato se načrtuje nakup novega z večjo močjo in večjim drobilnim rotorjem ter robustnim podvozjem za premikanje po deponij. - Tovorno vozilo (2x) / Za transport odpadkov tako znotraj centra kot tudi transporta gorljive frakcije do toplarne se uporabljata dve tovorni vozili. Vozili sta letnik 2017 in obratujeta na dve izmeni. Zaradi starosti in obremenjenosti se na vozilih pogosto pojavljajo okvare, ki negativno vplivajo na celoten proces obdelave odpadkov. Predvidena je nabava novega vozila. - Stiskalni kontejnerji za prevoz lahke frakcije (4 kom) / Za transport lahke frakcijo do Toplarne 3 Celje se uporabljajo stiskalni kontejnerji (V= cca32 m ). Najstarejši kontejnerji, ki so v uporabi od začetka obratovanja MBO so dotrajani do te mere, da popravilo ni več smiselno zato je potrebna nabava novih. 4. Rezervirana sredstva za ostalo skupno infrastrukturo V okviru te točke plana vsako leto izvedemo manjše investicije na podlagi nujnosti in potreb, ki jih vedno ni mogoče v naprej predvideti, pomenijo pa nujno odpravo nepredvidenih zastojev v obratovanju. Že znana bodoča vlaganja so: 4.1. Nadgradnja nadzorno-informacijskega sistema RCERO Zaradi dograditev tehnologije, novih zahtev zakonodaje ali drugih potreb je potrebno obstoječi nadzorno informacijski sistem stalno posodabljati in dograjevati z novimi funkcionalnostmi. 5. Dokumentacija 5.1. Dokumentacija o urejanju prostora za območje RCERO (novo odlagališče, objekt za obdelavo kosovnih odpadkov, investicijska dokumentacija) B.1) Stara infrastruktura za leto 2026 1. Infrastruktura izven RCERO Podzemne/nadzemne zbiralnice, ZC in ekološki otoki, namestitev in izgradnja infrastrukture za izvajanje javnih služb zbiranja in obdelave odpadkov, Cesta v RCERO – Krožišče Toper, odkupi zemljišč v območju RCERO / MOC bo v letu 2026 pristopila k umestitvi podzemnic v Gosposki ulici (nabava opreme ter izvedba potrebnih gradbenih del). Za umestitev nadzemnih zbiralnic na prevzemnih mestih, ki jih bomo uskladili z MOC, bomo izvedli potrebna gradbena dela. 365 Izvajali bomo tudi rekonstrukcijo odseka dela ceste v RCERO, in sicer ureditev krožišča pri mostu čez Voglajno pri Topru. Območje RCERO ima relativno veliko vplivno območje na sosednje parcele. V primeru ugodne ponudbe prodajalca zemljišča v vplivnem območju, bomo pristopili k odkupu zemljišča v skladu s prioritetami okoljevarstvenega dovoljenja in obnovitvenih ter razširitvenih investicij. 2. Odlagališče Bukovžlak Odlagalno polje za azbestne odpadke (12 občin) / Na delu odlagališča Bukovžlak je urejeno odlagalno polje za gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest. Sedaj aktivno odlagalno polje bo zapolnjeno predvidoma ob koncu leta 2025, zato se za zagotovitev dodatnega odlagalnega prostora zgradi obodni nasip na vzhodni in južni strani odlagalnega polja. B.2) Stara infrastruktura za leto 2027 1. Infrastruktura izven RCERO Podzemne/nadzemne zbiralnice, ZC in ekološki otoki, namestitev in izgradnja infrastrukture za izvajanje javnih služb zbiranja in obdelave odpadkov, Cesta »A« v Ekonomsko poslovni coni Trnovlje – jug, odkupi zemljišč v območju RCERO Za umestitev nadzemnih zbiralnic na prevzemnih mestih, ki jih bomo uskladili z MOC, bomo izvedli potrebna gradbena dela. Izvajali bomo tudi izgradnjo ene izmed cest v RCERO, in sicer Ceste »A«, ki je del Ekonomsko poslovne cone Trnovlje – jug. Območje RCERO ima relativno veliko vplivno območje na sosednje parcele. V primeru ugodne ponudbe prodajalca zemljišča v vplivnem območju, bomo pristopili k odkupu zemljišča v skladu s prioritetami okoljevarstvenega dovoljenja in obnovitvenih ter razširitvenih investicij. 2. Odlagališče Bukovžlak Nadgradnja odplinjevalnega sistema / Predvidena je nadgradnja sistema odplinjevanja, ki obsega podaljševanje vertikalnih cevi na plinjakih, ponovno povezovanje le-teh na obstoječi sistem odplinjevanja ter vgradnjo dodatnih izločevalnikov kondenzata. Stanje: V pripravi. (Obrazložitev: Proračun 2026 – obrazložitev NRP, str. 361)

Viri financiranja

• lastna sredstva občine: 5.903.739 € (Rebalans proračuna 2026 (1) – NRP 2026–2029 (sprejet 17. 6. 2026), str. 12)

Drugi projekti: Mestna občina Celje

• Subvencije JPP – 14,1 mio €
• Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeraciji Celje 2019 in delu aglomeracije Šentjur 2019 – 9,6 mio €
• Potniški center Celje – 9,2 mio €
• Obnova Knežjega dvora Celje - severni gotski del - 4a faza - celota – 8,1 mio €
• Energetska sanacija ostalih javnih objektov MOC - JZP – 8 mio €
• Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom) – 6,5 mio €
• Izgradnja vodarne Socka – 5,8 mio €
• Vgradnja kondenzacijske turbine – 5,7 mio €
• Novogradnja Vrtca Zarja - enota Čira čara – 5,3 mio €
• Celovita ureditev dela Prešernove ulice – 5,3 mio €
• Cesta na Grad in varna šolska pot Skalna klet – 5,1 mio €
• Oskrba s pitno vodo – 4,5 mio €