Krožišče Polule

Kako je določeno stanje

V izvajanju. Poraba pred 2026 in načrtovana sredstva od 2026 dalje (pred 2026: 329.127 €; od 2026 dalje: 550.000 €).

Opis

Predmetni projekt je nujen v posledici gradnje novega mostu Polule, vključno z vsemi ostalimi vodnogospodarskimi ureditvami za zagotavljanje protipoplavne varnosti in izgradnjo cestnih ureditev s pripadajočimi komunalnimi vodi na desni strani reke Savinje, ki se urejajo. V projekt sodijo tudi tiste prestavitve komunalnih vodov na desni strani reke Savinje, v katere se mora posegati zaradi prestavitve mostu. Cilj je izvedba prometno in varnostno navezovanje predvidenega krožnega križišča na nov hidravlično ustrezen most Polule. V sklopu izgradnje krožišča je predvidena tudi izgradnja avtobusnega postajališči, ki bo zagotavljal varen vstop in izstop za potnike, prav tako pa s krožiščem in pripadajočim pločnikom ter kolesarsko potjo zagotovljena varna šolska pot. S tem se zagotavlja učinkovit in varen prometa pešcev in kolesarjev. Pri zasnovi projektnih rešitev je upoštevana veljavna zakonodaja s čim se manjšimi posegi izven obstoječih prometnih površin zgraditi krožišče, ki bo še vedno omogočalo prevoznost za vsa merodajna vozila. Niveleta krožišča je usklajena z niveleto novega mostu, pri čemer je bila kot omejitev upoštevana višina vodostaja reke Savinja. Projekt izgradnje Krožišča Polule ima naslednje cilje: - Povečanje prometne varnosti: Krožišča zmanjšujejo nevarnost hudih prometnih nesreč, zlasti tistih z usodnimi posledicami. - Izboljšanje pretočnosti prometa: Krožišča omogočajo bolj tekoč pretok vozil, kar zmanjša zastoje, še posebej v konicah. - Zmanjšanje emisij: Z boljšim pretokom vozil bo manj postankov, kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij iz motornih vozil. - Dolgoročna rešitev: Krožišče bo zasnovano kot trajnostna rešitev, ki bo ustrezala prometnim potrebam tudi v prihodnosti, ko bo pričakovano povečanje prometa. Krožišče Polule bo izboljšalo prometno varnost in kakovost življenja prebivalcev lokalnega območja, saj bo omogočilo prevoznosti premostitve tudi v času poplav in hkrati zmanjšalo hrup, onesnaženje ter čas, ki ga prebivalci in tranzitni vozniki porabijo na tem odseku ceste. Prav tako bo omogočilo boljšo dostopnost do lokalnih podjetij in trgovin, kar bo imelo pozitiven vpliv na lokalno gospodarstvo. Prometno varnejše in bolj učinkovito križišče bo tudi pozitivno vplivalo na razvoj širše infrastrukture. Projekt Krožišče Polule je strateška investicija v prometno infrastrukturo, ki bo dolgoročno povečala tako poplavno varnost kot tudi splošno varnost, izboljšala pretočnost prometa in zmanjšala vpliv na okolje. Stanje: Terminski plan izvedbe investicije je usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Zaradi ovir na samem gradbišču, ki so sestavni del projekta "Izgradnja novega mostu čez Savinjo", kjer je investitor Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), obstoja možnost zamika termina dokončanja del zaradi nezmožnosti polne razvitosti gradbišča, kar lahko vpliva na zamik dokončanja del v letu 2026. (Obrazložitev: Rebalans proračuna 2026 (1) – obrazložitev NRP, str. 360)

Predmetni projekt je nujen v posledici gradnje novega mostu Polule, vključno z vsemi ostalimi vodnogospodarskimi ureditvami za zagotavljanje protipoplavne varnosti in izgradnjo cestnih ureditev s pripadajočimi komunalnimi vodi na desni strani reke Savinje, ki se urejajo. V projekt sodijo tudi tiste prestavitve komunalnih vodov na desni strani reke Savinje, v katere se mora posegati zaradi prestavitve mostu. Cilj je izvedba prometno in varnostno navezovanje predvidenega krožnega križišča na nov hidravlično ustrezen most Polule. V sklopu izgradnje krožišča je predvidena tudi izgradnja avtobusnega postajališči, ki bo zagotavljal varen vstop in izstop za potnike, prav tako pa s krožiščem in pripadajočim pločnikom ter kolesarsko potjo zagotovljena varna šolska pot. S tem se zagotavlja učinkovit in varen prometa pešcev in kolesarjev. Pri zasnovi projektnih rešitev je upoštevana veljavna zakonodaja s čim se manjšimi posegi izven obstoječih prometnih površin zgraditi krožišče, ki bo še vedno omogočalo prevoznost za vsa merodajna vozila. Niveleta krožišča je usklajena z niveleto novega mostu, pri čemer je bila kot omejitev upoštevana višina vodostaja reke Savinja. Projekt izgradnje Krožišča Polule ima naslednje cilje: - Povečanje prometne varnosti: Krožišča zmanjšujejo nevarnost hudih prometnih nesreč, zlasti tistih z usodnimi posledicami. - Izboljšanje pretočnosti prometa: Krožišča omogočajo bolj tekoč pretok vozil, kar zmanjša 348 zastoje, še posebej v konicah. - Zmanjšanje emisij: Z boljšim pretokom vozil bo manj postankov, kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij iz motornih vozil. - Dolgoročna rešitev: Krožišče bo zasnovano kot trajnostna rešitev, ki bo ustrezala prometnim potrebam tudi v prihodnosti, ko bo pričakovano povečanje prometa. Krožišče Polule bo izboljšalo prometno varnost in kakovost življenja prebivalcev lokalnega območja, saj bo omogočilo prevoznosti premostitve tudi v času poplav in hkrati zmanjšalo hrup, onesnaženje ter čas, ki ga prebivalci in tranzitni vozniki porabijo na tem odseku ceste. Prav tako bo omogočilo boljšo dostopnost do lokalnih podjetij in trgovin, kar bo imelo pozitiven vpliv na lokalno gospodarstvo. Prometno varnejše in bolj učinkovito križišče bo tudi pozitivno vplivalo na razvoj širše infrastrukture. Projekt Krožišče Polule je strateška investicija v prometno infrastrukturo, ki bo dolgoročno povečala tako poplavno varnost kot tudi splošno varnost, izboljšala pretočnost prometa in zmanjšala vpliv na okolje. Stanje: V letu 2025 je predvidena izgradnja celotnega krožišča. Terminski plan izvedbe investicije je usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Zaradi ovir na samem gradbišču, ki so sestavni del projekta "Izgradnja novega mostu čez Savinjo", kjer je investitor Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), obstoja možnost zamika termina dokončanja del zaradi nezmožnosti polne razvitosti gradbišča, kar lahko vpliva na zamik dokončanja del v letu 2026. (Obrazložitev: Proračun 2026 – obrazložitev NRP, str. 348)

Viri financiranja

• lastna sredstva občine: 879.127 € (Rebalans proračuna 2026 (1) – NRP 2026–2029 (sprejet 17. 6. 2026), str. 10)

Drugi projekti: Mestna občina Celje

• Subvencije JPP – 14,1 mio €
• Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeraciji Celje 2019 in delu aglomeracije Šentjur 2019 – 9,6 mio €
• Potniški center Celje – 9,2 mio €
• Obnova Knežjega dvora Celje - severni gotski del - 4a faza - celota – 8,1 mio €
• Energetska sanacija ostalih javnih objektov MOC - JZP – 8 mio €
• Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom) – 6,5 mio €
• Ravnanje z odpadki – 5,9 mio €
• Izgradnja vodarne Socka – 5,8 mio €
• Vgradnja kondenzacijske turbine – 5,7 mio €
• Novogradnja Vrtca Zarja - enota Čira čara – 5,3 mio €
• Celovita ureditev dela Prešernove ulice – 5,3 mio €
• Cesta na Grad in varna šolska pot Skalna klet – 5,1 mio €